Raglja

Letnik 3, ©tevilka 22 21. oktober 1997

O DELU RAČUNALNIŠKEGA CENTRA

Predvsem v tem mesecu smo na račun dela RC FMF slišali kar nekaj (sicer neuradnih) pripomb. Da bi pojasnili, zakaj ni možno vsakemu problemu takoj posvetiti nekaj časa, je kolega Rado Klemenčič pripravil kratek pregled dela RC v tem obdobju. Preberite ga, saj je kar poučno. V pojasnilo še to, da v vrsti opravil v tem trenutku čaka točno 58 stvari. 18 med njimi je že začetih, ostala pa čakajo, da pridejo na vrsto. Žal se vrsta v glavnem le podaljšuje. Tako z izjemo nujnih stvari lahko računate na vsaj enotedenski čakalni rok, da vaš problem pride na vrsto. Seveda pa je za vsakega uporabnika njegov problem običajno nujen. Vse kar lahko storimo v tem trenutku je, da vas prosimo za razumevanje. Sem in tja si mirno lahko pridete ogledat spisek "nerešenih” zadev. In sedaj k poročilu, ki je bilo v originalni obliki precej daljše. Ker pa Raglja zahteva obseg le 4 strani, so neizprosne cenzorjeve škarje pometale ven kar nekaj opravil.

(MaL)

Kratka inventura dela Računalniškega centra v preteklem mesecu

Poleg vsakodnevnih opravil, ki nam vzamejo čedalje več časa, in kljub zmanjšanju osebja RC, smo v preteklem mesecu rešili kar nekaj pomembnejših stvari.

NIS na unix računalnikih:

Na unix računalnikih IMFM se vodi centralna baza uporabnikov, t.i. NIS. Strežnik za NIS je bil računalnik Plemelj v kabinetu prof. Zakrajška. Ker je prof. Zakrajšek pred časom želel prekonfigurirati svoj računalnik, je bil NIS začasno nedostopen. Nepričakovano pa so pri prekonfiguraciji računalnika nastopile težave, ki smo jih s skupnimi močmi reševali tri dni. Ves ta čas NIS ni bil dostopen, kar je imelo za posledico, da nihče ni mogel delati na Pegamu in Valjunu. Da bi le omogočili normalno delo, smo poskusili preseliti NIS strežnik na drug računalnik, kar nam je tudi uspelo. Par problemov, ki so se še pojavili, je bilo prav tako uspešno rešenih.

Začasno je prevzel naloge NIS strežnika računalnik SIGMA.EDUCA, ki je bil kupljen v sklopu Izobraževalne delavnice prof. Batagelja.

Ta rešitev je le začasna do dogovora o novi organiziranosti računalnikov na IMFM, ki se že pripravlja.

Sigma.Educa: težave s programom sendmail

Opazili smo, da program za pošiljanje in sprejemanje pošte sendmail na računalniku Sigma.Educa ne deluje pravilno. Kar nekaj razmišljanja in prebiranja literature je bilo potrebno, da smo program znova usposobili.

Dual boot: Linux + NT

Dr. Saksida nam je zastavil nevsakdanjo nalogo. Na svojem novem računalniku si je zaželel poleg operacijskega sistema Windows NT 4.0 Workstation še operacijski sistem Linux. V dogovoru z mag. Lokarjem je kupil ustrezen računalnik, mi pa smo poskrbeli za programsko opremo.

Do zdaj smo imeli izkušnje z vsakim operacijskim sistemom posebej, skupaj pa ne. Kljub temu nam je uspelo najti rešitev, ki omogočila istočasno namestitev obeh operacijskih sistemov na isti računalnik in izbiro v standardnem menuju NT-jev, kot smo navajeni pri DOS-u. V obojestransko zadovoljstvo je rešitev enostavna in učinkovita. To nam bo omogočilo, da bomo podobno konfiguracijo mogoče poskusili tudi pri študentih, ki vse bolj zahtevajo tudi Linux. S tem bi lahko nadomestili drage programske X- terminale.

Napeljava omrežja

Knjižnica oddelka za fiziko:
Na oddelku za fiziko so se odločili razširiti svojo knjižnico za dodatni prostor, v katerem bo čitalnica. V novem prostoru bosta nameščena tudi dva računalnika za dostop do knjižničnih baz podatkov. Ker do zdaj tam še ni bilo priključkov za omrežje, smo morali poskrbeti za napeljavo novih. Ob tem smo izkoristili priložnost in preuredili stare terminalske linije ter napeljali dve novi UTP liniji tudi v obstoječe prostore.

Knjižnica oddelka za matematiko:
Poskrbeli smo za dve novi terminalski liniji iz knjižnice na hodnik, kamor naj bi se predvidoma priključila dva terminala.

Komisija za tisk:
Pomagali smo tudi DMFA in poskrbeli še za dve dodatni liniji v prostorih Komisije za tisk. To bo omogočilo priključitev računalnikov v tej sobi na omrežje in dostop do elektronske pošte.

Matematična knjižnica

V zadnjem času so se začeli pojavljati precej skrivnostni problemi s tiskanjem na tiskalnik v matematični knjižnici. Nekajkrat je pomagalo kriljenje z rokami, vraže in ugašanje tiskalnika in računalnika, nazadnje pa tudi to ne. Ni nam ostalo drugega, kot da smo se zakopali v nastavitve tiskalnika in strežnika ter nazadnje izgnali škratka, ki je tam prebival. Upamo, da se ne bo več vrnil.

Knjižnica za mehaniko

V knjižnici za mehaniko na Lepem potu je nameščen terminal s pomočjo katerega se dostopa do baz podatkov COBISS. Iz neznanih vzrokov vsake toliko časa nastopijo problemi s povezavo. Najprej smo preverili opremo v knjižnici potem pa s pomočjo RCU še ostalo napeljavo. Ker nam napake ni uspelo odkriti in se problem čez kakšen dan ali dva vedno sam reši, smo sklenili, da na PC računalnik, ki se prav tako nahaja v knjižnici, namestimo program Cobiss Connect. Ta program omogoča terminalski dostop do baz iz okolja Windows.

Delphi 3.0: problemi z registry-jem in zaščitami

Odkar imamo operacijski sistem Windows NT, ki omogoča postavitev zaščit datotek, smo se srečali že s kar nekaj programi, ki s temi zaščitani ne znajo pravilno delati. Na žalost je med njimi tudi program Delphi 3.0. S pomočjo mag. Jožeta Marinčka smo ugotovili, da so problemi z registry-jem in seveda tudi z zaščitami. Problem znamo zaenkrat rešiti individualno, na splošno pa še ne.

Prevozni računalnik na Jadranski 19

Lansko šolsko leto smo imeli na računalnikih, namenjenih za predavanja, operacijska sistema Windows NT 3.51 in DOS. Letos pa potrebe predavateljev narekujejo operacijski sistem Windows NT 4.0. Zaradi tega je bilo treba ustrezno prilagoditi programsko opremo na obeh prevoznih računalnikih. Na računalniku J21 ni bilo težav, s prevoznim računalnikom na Jadranski 19 pa se trudimo že več kot štirinajst dni. Ker kljub vsemu trudu ne vidimo nobene rešitve in ker sumimo na probleme s strojno opremo, bo potrebno računalnik poslati na servis. Vse to bo le še zavleklo pripravo računalnika. Med tem časom pa se moramo pač znajti kakor vemo in znamo.

Študenti:

Začetek novega šolskega leta vedno prinese veliko dela v računalniških učilnicah. Uskladiti je potrebno zahteve predavateljev in potrebe študentov z dejanskimi možnostmi in ob tem najti najboljše rešitve. Letos je bilo to zaradi dotrajane opreme še posebno zahtevno in dolgotrajno delo.

UTP mreža na J21

Topologija koaksialnega omrežja v računalniški učilnici na Jadranski 21 nam je povzročala čedalje več problemov. Zaradi izpada enega računalnika ali samo enega kabla, ni delovalo celotno omreža v učilnici. Tako je bila kar nekaj koncev tedna računalniška učilnica neuporabna. Zaradi pomanjkanja denarja in v upanju na splošno posodobitev učilnice smo odlašali s prehodom na UTP povezave. Razmere pa so postale nevzdržne in potrebno je bilo hitro ukrepanje. Na srečo nam je uspelo najti zelo poceni rešitev, ki nam je omogočila tako potrebni prehod na boljšo tehnologijo. S tem smo rešili vsaj nekaj problemov, ki jih imamo v računalniških učilnicah zaradi dotrajane opreme.

Zasilna posodobitev računalnikov na Jadranski 21

V računalniški učilnici na Jadranski 21 smo zaradi zastarelih računalnikov vztrajali na operacijskem sistemu Windows for Workgroups. Zahteve tako predevateljev, kot tudi študentov in same sistemske administracije pa so zahtevale prehod na bolj zanesljiv in predvsem 32-bitni operacijski sistem. Preizkusili smo različne možnosti, vendar se je pokazalo, da Windows 95 ne nudi dovolj zanesljivosti, predvsem pa nobene varnosti in zaščite. Ker imamo na splošno veliko boljše izkušnje z operacijskim sistemom Windows NT, smo poskusili vsaj malo izboljšati zmogljivost računalnikov, tako da bi bil le možen prehod na Windows NT. Naša testiranja so pokazala, da je najbolj kritična premajna količina spomina. S čim manjšimi stroški smo poskusili izvesti nadgradnjo, ki pa se ni čisto posrečila. Iz starega konja se pač ne da narediti dirkalnega šampiona. Z veliko truda smo nazadnje le usposobili vsaj večji del računalnikov, tako da so bili ob začetku novega šolskega leta pripravljeni za delo.

Eudora tudi za študente

Ob poenotenju operacijskega sistema in programske opreme v obeh računalniških učilnicah smo se odločili, da študentom olajšamo pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte. Zato smo na računalnike namestili program Eudora in ga ob tem priredili za delo v večuporabniškem okolju. Te prilagoditve omogočajo vsakemu študentu, da požene program s svojimi nastavitvami, ki zagotavljajo ekskluzivni dostop do njegove pošte na Vegi.

Centralni profili uporabnikov

Poenotenje operacijskega sistema in programske opreme je ponudilo še eno možno ugodnost za študente. Sklenili smo uvesti centralne profile uporabnikov. To praktično pomeni, da imajo študenti ne glede na to, za kateri računalnik se vsedejo, vedno enake in to svoje nastavitve. Do zdaj niso imeli možnosti, da bi si delovno okolje na računalnikih v računalniških učilnicah uredili po svoje, oziroma so si morali to narediti vedno sproti (Windows 3.11) ali pa na vsakem računalniku posebaj (Windows NT).

Z uvedbo centralnega profila, ki se shranjuje na strežnik, pa smo dosegli, da študenti svoje delovno okolje nosijo s sabo. Ko si recimo nastavijo barvo ozadja ali pa razporeditev ikon na omizju, se jim to shrani in je enako tudi, ko se vsedejo za drug računalnik.

Težave s strežnikom za študente

Opazili smo, da se vedno bolj povečuje zasedenost in delo v računalniških učilnicah. Študenti čedalje več uporabljajo računalnike pri svoje delu, predvsem pa se je povečala uporaba tiskalnikov. To gre na računa tega, da so nekateri profesorji ponudili študentom zapiske svojih predavanj v elektronski obliki in jih potem študenti izpisujejo na papir. Povečuje se zahtevnost programov uporabnikov. Za vse študentske uporabnike je na voljo le en strežnik, ki pa ne zmore več povečane obremenitve. Navsezadnje gre le za navadni Pentium računalnik s 100 MHz in do nedavnega komaj 32 MB spomina. Tudi dodatnih 32 MB problema ni odpravilo, temveč le delono razredčilo pogostost pojava. Zadnje čase se dogaja, da postane breme pretežko in običajno strežnik vsaj enkrat na dan zablokira. Edina rešitev je, da se ga ugasne in ponovno prižge, kar pa je za uporabnike precej neprijetno.

Naredili smo kar nekaj stvari, da bi zmanjšali obremenitev strežnika, vendar vse to ne zadostuje.

Problemi z Marvinom so rešeni

Neprijetno nas je presenetilo, da se je po dogotrajnem stabilnem delovanju začel linux strežnik čudno obnašati. Brez razloga je vsakih par ur blokiral. Hitro smo ukrepali, vendar nismo našli nobene napake v delovanju sistema. Vsi znaki so kazali na probleme s strojno opremo. Osumili smo matično ploščo ali pa spomin, vendar smo nazadnje le zasačili ventilator na procesorju, ki si je občasno vzel odmor in prenehal hladiti procesor.

Vega + Mathematica 3.0

Večuporabniški sistemi velikokrat prinesejo probleme, s katerimi se pozamezni uporabniki na svojih računalnikih nikoli ne srečajo. Večina takih problemov je povezana z zaščitami sistemskih datotek in področji. V glavnem gre pri tem za programe, ki so idejno nastali v času enouporabniških računalnikov.

Na podoben problem smo naleteli tudi pri programu Vega. Z novo verzijo programa Mathematica 3.0 programski paket Vega ni več deloval. V sodelovanju s prof. Pisanskim in podiplomsko študentko Uršo Demšar smo se lotili reševanja problema. Ugotovili smo, da gre za dva ločena problema. Najprej je bilo potrebno naložiti zadnjo verzijo paketa Vega, ki je prilagojen za delo v novem okolju. Drug problem pa je bil omejen na prikazovalnik za grafe. Le-ta hoče narediti začasno datoteko na trenutnem področju in ne na, recimo, TEMP področju. Pri sistemskih zaščitah lahko potem nastopijo problemi, če ne povemo Mathematici, da naj dela na našem domačem področju, ne pa na področju, kjer je sama nameščena in je zaščiteno pred pisanjem.

Novi uporabniki PRM 1. letnik

Letos se je vpis v prvi letnik precej zavlekel in zato je moralo počakati tudi generiranje novih uporabnikov. Kljub temu pa je bilo zaradi potreb študija nujno narediti vsaj uporabniška imena za študente prvega letnika praktične matematike. Ker so vpisi potekali tudi po začetku predavanj, smo se potrudili in sproti generirali zamudnike. Da je bilo to možno, gre zahvala Aniti Bartol, ki nam je sproti dostavljala podatke o novovpisanih študentih.

Na splošno bi radi generiranje uporabnikov rešili s centralno bazo za vse sisteme, vendar enostavno nimamo dovolj časa za to in moramo večinoma kar ročno poskrbeti za pravilnost in nepodvajanje uporabniških imen.

Zaključek:

Odhod kolega Marka Špringerja je bil za naše delo kar hud udarec. Kar naenkrat smo ostali brez enega (izkušenega) človeka, kar se zelo pozna. Z novim šolskim letom so se obveznosti računalniškega centra še povečale. Še nikoli ni bilo tako veliko predavanj podprtih z računalnikom. To znese 38 ur tedensko, ko je potrebno postaviti računalnik v učilnico. S tem je seveda povezana še predhodna priprava programske opreme na tistem računalniku. Tako delo bi zahtevalo celega človeka, pri meni in Mateju pa pomeni le manjši del vsega dela, ki ga morava opraviti, da stvari vsaj nekako delajo.

Skrbeti je potrebno za uporabnike, tako za študente, kot asistente in profesorje. Odpravljati tekoče probleme, ki se pojavljajo pri njihovem delu, ob tem pa skrbeti za namestitev programov na nove računalnike in za popravila starih računalnikov. V računalniškem centru v resnici združujemo tri servisne dejavnosti: sistemsko administracijo, računalniško podporo predavanjem in klasični servis računalniške opreme.

Ustrezna sistemska administracija zaradi prevelikega obsega dela sploh ni možna. Poskušamo le krpati luknje. Na razvoj in nujno dodatno učenje pa še pomisliti ne moremo. Za normalno nujno delo ob takem številu računalnikov in operacijskih sistemov bi potrebovali v Računalniškem centru vsaj 5 ljudi. Ker se zavedamo, da to še dolgo ne bo možno, se je pač potrebno sprijazniti z obsegom dela in upati na boljše čase.

Zaradi obsega dela veliko stvari ne moremo opraviti tako hitro, kot bi si vsi želeli. Da pa bi v razpored dela vnesli čimveč reda, vas še enkrat naprošamo, da se s problemi obračate samo na vodjo računalniškega centra mag. Matija Lokarja.

(RaK)