Raglja

Letnik 3, [tevilka 12 7. maj 1997

ANKETA

V mesecu februarju smo predstavnikom vseh letnikov Fakultete za matematiko in fiziko razdelili anketne liste Ra~unalni{kega centra FMF, s katerimi smo `eleli dobiti celovitej{o sliko o potrebah in `eljah {tudentov pri delu v ra~unalni{kih u~ilnicah fakultete. Odziv je bil dokaj skromen in v~asih precej neresen. Ankete so tako oddali:

Oddelek za fiziko:

Oddelek za matematiko in mehaniko:

Iz ve~ine letnikov smo dobili le po nekaj izpolnjenih anket. Tako anketa verjetno ne izra`a natan~no vseh mnenj {tudentov o ra~unalni{ki opremi in o delu RC FMF.

Kratek povzetek ankete:

Ve~jih pripomb glede koli~ine ra~unalni{ke opreme ni. Ve~ina {tudentov FMF meni, da je v u~ilnicah dovolj ra~unalnikov za delo. Prito`ujejo se nad pomanjkanjem prostora v u~ilnici na Jadranski 19. Nekoliko manj so zadovoljni z njihovo kvaliteto. Tako si `elijo zamenjavo ra~unalnikov (in monitorjev) v u~ilnici na Jadranski 21 z ra~unalniki Pentium, ki bi delovali pod operacijskim sistemom Windows NT (ali Windows 95), opti~ni ~italec, ra~unalnik s CD-romom in zvo~no kartico ter ve~ tiskalnikov. Mnenj o u~ilnici na Lepem potu ni bilo.

Prav tako si {tudenti `elijo sprotno menjavo preizkusnih programov. Glede ostale programske opreme ni posebnih `elja ali pripomb. Ni jim v{e~ vpisovanje pri vstopu v u~ilnice, dovolilnice za delo v ra~unalni{kih u~ilnicah in omejen dostop do Interneta (delo {ele po 18. uri). Prito`ujejo se tudi nad slabim zra~enjem u~ilnic.

Mnenje RC:

Glede kvalitete opreme na Jadranski 21 se povsem strinjamo s {tudenti. Iz RC FMF smo naredili doslej vse, kar je bilo v na{i pristojnosti. O problemih smo obvestili vodstvo FMF in predlagali nakup nove u~ilnice. Prav tako smo ve~krat predlagali, da bi FMF posku{ala zagotoviti sredstva, da bi vsaj na dve leti popolnoma obnovili vsaj eno u~ilnico. Menimo, da {tevilo tiskalnikov trenutno povsem zado{~a, dobro pa bi jih bilo nadomestiti z mo~nej{imi, predvsem glede {tevila listov papirja, ki jih hranijo. Ra~unalniki s CD-ROMom bodo na voljo v terminalskih sobah, prav tako zvo~na kartica. Za opti~ni ~italec bomo poskusili zagotoviti sredstva. Do takrat {tudentom lahko pomagamo tako, da jim omogo~imo od~itavanje na ~italcih v laboratorijih. Seveda je to mo`no le ob prisotnosti osebja RC.

Ob prehodu na sistem uporabni{kih imen smo tudi ukinili vpisovanje ob prihodu v u~ilnice. [e vedno pa vztrajamo pri sistemu dovolilnic, saj na ta na~in omogo~imo {tudentom, da lahko dobijo klju~ za delo. Prav tako je s tem poenostavljen nadzor nad uporabo ra~unalnikov. Geslo in uporabni{ko ime namre~ lahko vsak pove vsakemu. Na{a naloga pa je zagotoviti, da ra~unalnike uporabljajo izklju~no {tudenti FMF.

Dostop do Interneta je omejen le za delo, ki ni povezano s {tudijem. Omre`je ima pa~ kon~no prepustnost. Menimo, da ni smiselno, da posameznik z uporabo Interneta v ne{tudijske namene ovira drugega, ki i{~e va`no informacijo, prena{a pomemben ~lanek, ... Ker pa se zavedamo, da je zanimivo tudi od ~asa do ~asa po~eti na Internetu tudi stvari, ki ne spadajo ravno pod {tudij, tega ne prepovedujemo. To je potrebno po~eti pa~ takrat, ko na na{em omre`ju ni toliko uporabnikov - to pa je po 18. uri! S klimatskimi napravami smo imeli kar nekaj te`av. Upam, da bodo sedaj, ko redno ~istimo filtre, te te`ave odpravljene.

Pripravili smo tudi odgovor na posamezne pripombe, `elje, komentarje, izra`ene v anketah. Ogledate si jih lahko na {tudentskem delu WWW strani (http://www.fmf.uni-lj.si/student/).

Vabimo vas, da tudi vi komentirate anketo in odgovor RC FMF. Mnenja in pripombe po{ljite po elektronski po{ti na naslov Matija.Lokar@fmf.uni-lj.si

(MaL)

[TUDENTI

Nov uporabni{ki disk za {tudente

Za potrebe {tudentov je bil kupljen ve~ji uporabni{ki disk. Zdaj je namesto prej{njih 1.6 GB za uporabni{ke datoteke {tudentom na voljo 5.4 GB prostora.

Ve~ prostora na disku za vsakega uporabnika

Zaradi pove~anja uporabni{kega diska, lahko zdaj vsak uporabnik s svojimi datotekami zasede do 15 MB prostora na disku in ne ve~ le 5 MB kot do sedaj. ^e za svoje {tudijske obveznosti {tudenti potrebujejo ve~ prostora, se lahko oglasijo v Ra~unalni{kem centru.

Preureditev ra~unalnikov na Jadranski 19

Na osnovi rezultatov izvedene ankete in prito`b, da je v ra~unalni{ki u~ilnici na Jadranski 19 premalo prostora, smo prestavili 3 ra~unalnike iz te u~ilnice v terminalsko sobo na Jadranski 21. Preostalih 12 ra~unalnikov pa smo razporedili tako, da {tudenti med delom ne motijo ve~ eden drugega.

(RaK)

Sigma.Educa

Izpisovanje:

Ena od prvih stvari, ki jo je potrebno narediti, je nau~iti ra~unalnik pisnega izra`anja. Enkrat za spremembo je {lo vse gladko in zdaj zna Sigma brez problema izpisovati PostScript dokumente, pa tudi navaden tekst, ki je pri izpisovanju v unix okolju vedno malo problemati~en. Zaenkrat je mo`no izpisovanje le na ~rnobeli laserski tiskalnik HP4M, ki se nahaja v Laboratoriju na Jadranski 21, po potrebi pa bomo nastavili tudi druge tiskalnike.

Grafi~no okolje:

Grafi~no okolje in njegova podpora sta zagotovo najve~ji odliki grafi~ne delovne postaje O2. Okenski urejevalnik je narejen na osnovi raz{irjene Motif knji`nice, zato je lep{i na pogled od obi~ajnih, je pa tudi bolj zapleten v smislu sistemskih nastavitev. Kar nekaj {tudiranja, prebiranja navodil in brskanja po datotekah je bilo potrebno, da ga zdaj znamo ustrezno prilagoditi na{im zahtevam na sistemskem nivoju. Ampak to so `e globlje stvari, ki obi~ajnega uporabnika ne zadevajo. Zanj je zagotovo najpomembnej{e, da dobi ustrezno grafi~no okolje, ki si ga potem lahko prilagodi po svojih `eljah s preprostim klikanjem po menujih, brez poznavanja sistemskega ozadja. Vse to in {e marsikaj ve~ je zdaj na voljo na Sigmi.

Prvi programi:

Na ra~unalniku so trenutno name{~eni naslednji programski paketi: V kratkem pa pri~akujemo {e kar nekaj programov.

Adobe Photoshop:

Adobe Photoshop je verjetno najbolj{i program za ustvarjanje in preoblikovanje slik. Na voljo so {tevilna orodja in filtri, s katerimi lahko dose`emo neverjetne u~inke. Najve~ja odlika pa je prav gotovo oblikovanje povr{in za tridimenzionalne objekte, pretvarjanje tridimenzionalnih objektov v navadno sliko, ali pa risanje slike na ve~ nivojih, ki jih potem zdru`imo v eno sliko. Izbiramo lahko med {tevilni vnaprej pripravljenimi vzorci in slikami, s katerimi si olaj{amo delo. S posebno podporo so pri Silicon Graphics poskrbeli, da program v njihovem okolju deluje {e bolje in hitreje.

Adobe Illustrator:

Adobe Illustrator je program, ki povezuje orodja za natan~no risanje in oblikovanje. Poleg tega pa ima izvrstno podporo za tekst, vklju~no s kaligrafijo. S tem programom lahko pi{emo tudi dokumente v formatu PDF (Adobe Acrobat), kar nam da videz PostSript dokumentov.

(RaK)

PROMET V OMRE@JU

Kolege iz RCU smo prosili, da nam posredujejo podatke o tem, kak{en je promet na omre`ju Uinverze v Ljubljani (Metulj), ki ga "povzro~a" na{a fakulteta. Domenili smo se tudi, da bomo te podatke dobivali redno in jih tudi natan~neje analizirali. Za vtis pa le podatki o prometu za marec. Podatki so izra`eni v mesecu marcu prene{enih Mb.

izhod svet vhod svet izhod Slo vhod Slo izhod vhod
FMF 3500 3152 1527 1068 5027 4221
ULJ 34410 84701 40492 31448 74902 116150
FMF/ULJ 10,17% 3,72% 3,77% 3,40% 6,71% 3,63%

svet Slo skupaj
FMF 6652 2596 9248
ULJ 119111 71941 191053
FMF/ULJ 5,59% 3,61% 4,84%

Pri tem izhod pomeni podatki, ki se iz na{ih ra~unalnikov po{iljajo ven (na ra~unalnike izven omre`ja Univerze v Ljubljani), vhod pa podatki, ki jih na{i ra~unalniki dobivajo od zunaj. Pri tem se podatki, ki se prena{ajo med ra~unalniki v Metulju (denimo z ra~unalnikov na Ekonomski fakulteti in na{imi ra~unalniki) ne upo{tevajo. Prav tako v pregledu {e niso zajeti ra~unalniki iz skupine 193.2.104.xx, torej tisti, ki so last IMFM.

V celotnem Metulju na{a fakulteta predstavlja torej okoli 5% prometa.

Zanimivo je, da izstopa meritev o podatkih, prene{enih z na{ih ra~unalnikov v svet.

(MaL)