Raglja

Letnik 3, [tevilka 11 16. april 1997

Te`ave s {tudentsko mre`o ...

V ra~unalni{ki u~ilnici na Jadranski 21 je ~edalje ve~ problemov s povezavo ra~unalnikov na omre`je. Vzrok je zastarela mre`a, ki jo sestavljajo koaksialni kabli. Pri take vrste mre`i so ra~unalniki povezani zaporedno in prekinitev kjerkoli pomeni, da mre`a v celoti ne deluje. Mo`nosti za prekinitev pa je veliko. Najve~krat so za to krivi kabli in povezave, ki se zrahljajo, lahko pa izpad povzro~i tudi okvara mre`ne kartice na kak{nem ra~unalniku. Odkrivanje mesta napake je pravo detektivsko delo, ki zahteva tudi poznavanje matematike - no ja, vsaj bisekcije. Ker se tega ne da napovedati in ker do prekinitev v zadnjem ~asu prihaja ~edalje bolj pogosto, je to postalo precej neprijetno. [e bolj neprijetno pa je, ~e se to zgodi takoj po tem, ko gremo iz slu`be, kar pomeni, da mre`a ne deluje do naslednjega dne. V zadnjem ~asu se je tako dvakrat zgodilo, da {tudentska mre`a na Jadranski 21 ni delala od petka zve~er do ponedeljka zjutraj.

Ustrezna re{itev bi bila posodobitev mre`e in prehod na zvezno topologijo - UTP, kjer je vsak ra~unalnik lo~eno povezan v mre`o in izpad enega ~lena pomeni izpad samo enega ra~unalnika. Taka mre`a npr. uspe{no deluje v ra~unalni{ki u~ilnici na Jadranski 19. Ker pa bi bilo to povezano med drugim tudi s stro{ki za nakup novih mre`nih kartic za obstoje~e ra~unalnike, je bolje po~akati na celovito obnovo ra~unalni{ke u~ilnice na Jadranski 21, za katero si prizadevamo. Trudili se bomo, da bo do takrat izpadov ~im manj, vendar se kaj dosti pa~ ne da narediti.

(RaK)

RA^UNALNI[KE U^ILNICE

V Raglji smo `e ve~krat poro~ali o te`avah, ki nam jih povzro~ajo ra~unalniki v ra~unalni{kih u~ilnicah. Ve~ina problemov izvira iz dejstva, da je oprema dotrajana. V eni u~ilnici so ra~unalniki stari 6 let, v drugi pa tri leta. ^eprav to ni tako veliko, je vendarle potrebno upo{tevati, da te ra~unalnike uporablja zelo veliko razli~nih oseb in so zaradi tega {e veliko bolj obremenjeni kot tisti ra~unalniki, ki jih uporablja posameznik. Po drugi strani pa je napredek v ra~unalni{kem svetu tako hiter, da je tri leta prakti~no maksimalna `ivljenska doba ra~unalnika s funkcionalnega stali{~a. V treh letih se spremeni tudi ve~ina programske opreme, ki je na starej{ih ra~unalnikih enostavno ni ve~ mogo~e uporabljati.

Na FMF imamo sre~o, da je bilo s strani vodstva za nabavo opreme vedno dovolj posluha. Zato so se za delo {tudentov praviloma kupovali dovolj zmogljivi ra~unalniki, ki so la`e “kljubovali” hitremu napredku. Tudi ob najnovej{ih te`avah posku{a vodstvo FMF najti re{itev. Tako je bila na sektor za visoko {olstvo `e poslana pro{nja glede sredstev za obnovo u~ilnic. V RC FMF smo pripravili slede~ predlog za novo u~ilnico:

Ra~unalni{ka u~ilnica s 16 delovnimi mesti (Pentium 166 MMX ali bolj{e, vsaj 32M RAM, 1-2G diskovna enota, 17” zaslon), dodatni ra~unalnikom za predhodni preizkus re{itev pred namestitvijo v u~ilnico in kot rezervo v primeru izpada med izvajanjem pouka (v enaki sestavi kot 16 ra~.), povezava v lokalno omre`je (razdelilnik, kabli, omre`ne kartice) in stre`nik (128M RAM, vsaj 8G diskovnega prostora, DAT enota za arhiviranje), operacijskim sistem Windows NT 4.0 in ustrezna programska oprema.

^e bi nam uspelo zagotoviti predlagano opremo in dokupiti {e po 16MB pomnilnika za ra~unalnike na Jadranski 19, bi imeli s tem na{i {tudenti na voljo sodobno in zmogljivo opremo, ki jo za svoje delo vsekakor potrebujejo.

(MaL)

ITALIJANSKE RAZISKAVE NA PODRO^JU MATEMATI^NEGA IZOBRA@EVANJA

Med razli~nimi obvestili, ki jih preko elektronske po{te dobivamo v RC FMF, se je prej{nji~ zna{lo tudi povabilo, da si ogledamo spletna naslova:
http://ued.uniandes.edu.co/servidor/em/recinf/libros.html http://157.253.25.2/servidor/em/recinf/libros/italian/indice.html
Na zadnjem je v HTML obliki zbornik ~lankov o raziskavah v Italiji na podro~ju matemati~nega izobra`evanja v letih 1988 - 1995.

(MaL)

D M F A

Prej{nji teden smo prestavili www stre`nik Dru{tva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, ki je bil poprej na ra~unalniku prof. Pisanskega, na enega izmed ra~unalnikov v ra~unalniškem centru. Brez bojazni! Vsa logi~na imena oz. naslovi so ostali isti, tako da lahko do teh strani pridete enako kot doslej.

(MaK)

OFFICE 97

V RC `e nekaj ~asa preizku{amo novo razli~ico programskega skupka Office 97. Tega sestavljajo Word, Excel, PowerPoint, Access (v prof. razli~ici) in {e vrsta drugih programov. Navkljub vsem slavospevom v strokovni literaturi lahko re~emo, da za obi~ajnega uporabnika na na{i fakulteti Office 97 ne prina{a kaj bistveno novega. ^e zraven pri{tejemo {e te`ave, ki jih utegnemo imeti, ker je format datotek spet druga~en (to pomeni, da va{ih datotek drugi, ki imajo stare razli~ice Worda in drugih programov ne morejo brati) in enormno porabo prostora, bo jasno, da trenutno prehoda na novo razli~ico {e ne svetujemo. Seveda pa je povsem mo`no, da se nam bo program po dalj{i dobi uporabe toliko prikupil, da bomo svoje mnenje spremenili. ^e pa le ne boste zdr`ali brez zamenjave, pripravite dovolj prostora na disku. V tabeli lahko preberete, koliko prostora potrebujete:

Tip namestitve: profes. razli~ica standardna razli~ica
Tipi~na 112.9 MB 91.5 MB
Popolna 159.9 MB 133.9 MB

(MaL)

ZERO ADMINISTRATION

Zadnji~ mi je nekdo rekel: "Sedaj se vam pa obetajo bolj{i ~asi. Z Microsoftovim sistemom Zero Administration vam bodo odpadle vse te`ave z vzdr`evanjem programske opreme na ra~unalnikih". Pa opi{imo, kaj se skriva za imenom "Zero Administration."

Na hitro re~eno gre za to, da uporabnike prisli{, da na svojih ra~unalnikih po~nejo le {e to~no dolo~ene stvari. Pod sistemom Zero Administration si lahko izbere{ dve nastavitvi. To sta Taskstation na~in ali pa Appstation na~in. Pri prvem adminstrator nastavi uporabni{ko geslo tako, da se takoj, ko se uporabnik prijavi, znajde znotraj enega programa. Tega ne more zapustiti in preiti v drugega. Skratka idealna zadeva za nekoga, ki ves svoj ~as za ra~unalnikom prebije npr. v Wordu. Drugi na~in pa je malce bolj toleranten in dopu{~a, da uporabnik izbira med par programi. Seveda tistimi, ki jih je dolo~il administrator. Nastavitev uporabnik ne sme in jih niti ne more spreminjati (glej sliko - izbire Settings sploh ni!). Skratka - idealen na~in, da prepre~i{, da bi uslu`benci ra~unalnik uporabljali za karkoli drugega, kot za tisto, kar je dolo~il njihov {ef. Ali pa, da si nastavijo za ozadje sliko svojega priljubljenega izletni{kega koti~ka.

No, mislite, da je na FMF in IMFM veliko uporabnikov, ki bi bili zadovoljni z delom v prvem ali drugem na~inu?

(MaL)

MODEM NA VEGI IN TERMINAL V KNJI@NICI ZA MEHANIKO

@e nekaj ~asa imamo probleme s terminalsko linijo na Lepem potu. Terminal je bil preko opti~nih muxov priklju~en na terminalski stre`nik na Gradbeni fakulteti. Ker na Gradbeni fakulteti terminalskega stre`nika niso ve~ potrebovali, smo ga nameravali preseliti v na{e prostore na Lepi pot 11. Med selitvijo smo ugotovili, da ventilatorji za hlajenje stre`nika ne delajo tako, kot bi bilo treba. Stre`nik je last RCU, zato ga je njihov tehnik odnesel v popravilo. Ker bo popravilo trajalo predvidoma “nih~e ne ve kako dolgo”, smo za~asno sprostili en stre`nik v ra~unalni{kem centru in ga preselili na Lepi pot. To pa `al pomeni, da za~asno ne deluje modem na VEGI (telefonska {tevilka 1251-021). Modem je bil namre~ priklju~en na terminalski stre`nik, ki smo ga sedaj prestavili na Lepi pot. V kratkem bomo modem preklopili na drug terminalski vhod in spet bo deloval (predvidoma {e ta teden).

(Ma[)

PRESTAVITEV RA^UNALNIKOV

Pred ~asom smo med {tudenti izvedli anketo glede ra~unalni{ke opreme na fakulteti. Pogosta pripomba je bila ta, da je v u~ilnici na Jadranski 19 premalo prostora, oziroma preve~ ra~unalnikov glede na velikost u~ilnice. Po posvetu s predavatelji, ki u~ilnico uporabljajo tudi za laboratorijske vaje, smo se odlo~ili, da iz u~ilnice umaknemo tri ra~unalnike. Prestavili smo jih v Terminalsko sobo na Jadransko 21/II. V u~ilnici na Jadranski 19 je sedaj 12 ra~unalnikov. [tudenti s prestavitvijo niso prav ni~ prikraj{ani, saj je tudi terminalska soba povsem namenjena njihovemu delu.

(MaL)

OBISK NA UNIVERZI V VIDMU

[tudenti 4. letnika matematike so skupaj s prof. Pisanskim in prof. Vencljem organizirali obisk Univerze v Vidmu. Med drugim smo si tam ogledali tudi ra~unalni{ko opremo, ki jo uporabljajo. Po obisku sem bil kar malo ponosen na na{o fakulteto. Z mnogo manj{imi sredstvi imajo na{i {tudenti kar nekaj ve~ ugodnosti. Tako npr. v Vidmu niti ne razmi{ljajo o tem, da bi imeli vsi {tudenti dostop do elektronske po{te, medtem, ko ga ima pri nas prav vsak {tudent. Vodja njihovega ra~unalni{kega centra je lakoni~no odgovoril, da bi bilo z vzdr`evanjem okoli 1000 naslovov (pri nas jih je preko 700) preve~ dela. Zato {tudenti lahko pridejo do elektronske po{te kot “zunanje osebe” - seveda pa je za to potrebno pla~ati. Prav tako imajo {tudenti, ki ne sodelujejo na kak{nih projektih, mo`nost delati na ra~unalnikih le 10 ur na dan. V nasprotju z njimi imajo na{i {tudenti dostop do opreme na Jadranski 21 ob vsaki uri in ob vsakem dnevu. No precej na bolj{em pa so v Vidmu glede prostora. To ni ~udno, saj je stavba povsem nova. Tako je na voljo kar nekaj u~ilnic, kjer sta dva, trije ra~unalniki, kar posamezniku omogo~a nemoteno delo. Tudi oprema je kvalitetnej{a, saj jo v glavnem sestavljajo ra~unalniki Sun.

(MaL)

MATHEMATICA - THE STORY CONTINUES

Saj smo vedeli, da se te`ave z Mathematico ne bodo kmalu kon~ale. Posku{ali smo jo namestiti na novo pridobitev Izobra`evalne delavnice - O2. Spet smo dobili klasi~en odgovor podjetja Wolfram Research: Your licence does not contain machines of this type ... In ping pong z elektronsko po{to se je spet za~el, ~eprav imamo v rokah licenco (izdano od taistega Wolfram Researcha), ki pravi Licence for Mathematica 3.0 on Silicon Graphics computers ... Tokrat so pri Wolfram Research malce bolj neprijazni, saj je od njih pri{lo le sporo~ilo - Uredite to z na{o pisarno v Londonu. Ta pa se seveda ne ogla{a #$#@$%#!

Mimogrede - name{~enih je `e preko 45 Mathematic! Rado (na Unixu) in Matej (v okolju Windows), ki sta skrbela za name{~anje, si zaslu`ita vse priznanje, da je zadeva potekala dokaj hitro.

(MaL)