Raglja

Letnik 3, [tevilka 9 7. april 1997

ISKANJE PO TELEFONSKEM IMENIKU

Kot smo vam obljubili v drugi {tevilki Raglje, smo sedaj interni telefonski imenik dopolnili z mo`nostjo iskanja. Pri tem nam je pomagal {tudent matematike Drago Bokal, za kar se mu najlep{e zahvaljujemo. I{~ete lahko po imenih ali delu imena oz. po {tevilkah kabinetov. V ustrezno polje vtipkamo iskani niz in pritisnemo na gumb Iskanje. Program poi{~e vse zapise, ki ustrezajo pogoju. Upamo, da vam to pripomoglo k hitrej{emu iskanju `eljene telefonske {tevilke.

(MaK)

Fotokopirni stroj na Jadranski 21/II

Na Jadranski 21 smo v petek, 21. marca 1997 dobili nov fotokopirni stroj Canon 6016, saj je bil prej{nji star `e 12 let in do kraja iztro{en. Stroj deluje dokaj preprosto in z istimi karticami kot stroj na Jadranski 19/III. Kratka navodila za uporabo so prilo`ena, v primeru kakr{nihkoli te`av pa se lahko obrnete na Janjo Miku{ (J21 - soba 204).

(JaM)

Dostop do baz Mathematical reviews

Zaradi okvare CD-ROM stolpa baze nekaj ~asa niso bile dostopne. Ker je enota rahlo stara, je trajalo malo ve~ ~asa, da so dobili rezervne dele. Za razliko od Maranda (glej prispevek o tiskalniku Lexmark) so se na servisu Unicom potrudili in enoto popravili v doglednem ~asu.

(Ma[)

OMRE@JE NA JADRANSKI

Ve~ina ra~unalnikov na Jadranski je povezana v omre`je. V tem prispevku vam bomo to omre`je na kratko predstavili.

Omre`je na Jadranski sestavljajo 4 lokalna omre`ja. Eno je namenjeno Oddelku za fiziko, drugo Oddelku za matematiko in mehaniko in IMFM, tretje {tudentom, ~etrto pa slu`i za potrebe administracije FMF. Lokalna omre`ja so med seboj lo~ena. Tako promet na enem lokalnem omre`ju prav ni~ ne vpliva na promet na drugem delu omre`ja. Omre`ja se "sre~ajo" na kosu opreme, ki mu re~emo usmerjevalnik (router). Ta poskrbi, da so ta lokalna omre`ja povezana tudi v omre`je Univerze v Ljubljani (Metulj) in s tem v celotni Internet. Ob postavljanju omre`ja smo zagotovili, da je ta usmerjevalnik na omre`je priklju~en z opti~no povezavo, ki zagotavlja veliko propustnost. Prav tako je ta povezava podvojena, tako da gre en vod neposredno do ARNESa (na IJS), druga pa do glavne to~ke omre`ja Metulj, ki je v stavbi Fakultete za ra~unalni{tvo.

Za delovanje prvega lokalnega omre`ja skrbi Oddelek za fiziko sam, za druge tri pa na{ RC. Za usmerjevalnik in delovanje zunanjih povezav je zadol`en RCU in jim mi le javimo, ~e pride do te`av v delovanju te opreme. V zadnjem ~asu ve~jih te`av pri delovanju omre`ja ni. Prav tako meritve prometa na vseh treh lokalnih omre`jih ka`ejo, da trenutno omre`ja {e niso probremenjena. No kljub temu bo potrebno po~asi razmi{ljati o posodobitvi dolo~enih segmentov s t.i. switching tehnologijo ali podobnim in vpeljavo 100Mb Etherneta. Po~asnost dostopa do zunanjih ra~unalnikov (izven Slovenije) je posledica velike obremenjenosti povezave Slovenije s svetom. Uporabnikov Interneta je pa~ ~edalje ve~, zmogljivosti povezav pa se `e nekaj ~asa niso spremenile. Kolikor vem, si pri ARNESu mo~no prizadevajo, da bi zagotovili sredstva, s pomo~jo katerih bi pri TELEKOMu zagotovili zmoglivej{o povezavo. Upamo, da jim bo kmalu uspelo.

(MaL)

TISKALNIK LEXMARK IN SLABA IZKU[NJA S SERVISOM

Kot ste prizadeti (predvsem so bili zopet tepeni {tudenti) opazili, je popravilo tiskalnika Lexmark trajalo nenormalno dolgo. Ne bi se radi izgovarjali na druge, vendar bi vseeno opisal kako pribli`no je izgledalo komuniciranje s servisom Marand doo.

Ko je pri{lo do okvare, smo seveda poklicali servis. To se sli{i dokaj preprosto. Pa ni. Po dveh dneh neuspe{nega klicanja {tevilke 333377 (to je telefonska {tevilka Marand doo), smo odkrili, da na{a hi{na centrala o~itno te {tevilke ne mara. Da ne bi marala Maranda kot takega te`ko re~em, kajti njihov fax, ki se skriva za {tevilko 333388 je lepo priklicala. Na sre~o imamo v Ra~unalni{kem centru tudi direktno telefonsko linijo. To je ena od linij za modemsko povezavo, ki trenutno {e ni zasedena. Kon~no nam je uspelo dobiti servis. Tiskalnik so odnesli v popravilo. Tam so odkrili, da so polomljena plasti~na zobata kolesa za transport papirja. Predvidevali so, da se je najbr` komu zataknil papir, pa ga je le-ta preve~ nasilno vlekel iz tiskalnika. To te`ko zanikamo, saj je tiskalnik v ra~unalni{ki u~ilnici in imajo do njega dostop naj{ir{e mno`ice. Vseeno smo izposlovali priznanje garancije. To je bil tudi razlog, da nismo takoj zahtevali nadomestnega tiskalnika, ampak smo z razumevanjem sprejeli to, da nimajo rezervnih delov pri roki in jih bodo dobili v nekaj dneh. ^ez teh nekaj dni smo poklicali servis, pa kontaktne osebe nismo dobili, ker je bila na sejmu (CeBit), ostali pa niso vedeli kako je s tiskalnikom. Tudi pozneje kontaktne osebe nikakor nismo mogli dobiti (enkrat je imela sestanek, drugi~ pa~ seminar, ali je kar tako ni bilo…), zato smo nekajkrat dnevno naro~ali sicer prijazni gospe na oni strani, naj nas gospod pokli~e, ali vsaj njej pove kako je z na{im tiskalnikom. Kon~no jim je le uspelo dobiti vse rezervne dele in nam tiskalnik dostaviti.

Vsem prizadetim se za nastali zaplet opravi~ujemo in upamo, da jih za~asna odsotnost tiskalnika le ni preve~ prizadela.

(Ma[)

ELEKTRONSKA PO[TA IN PISARNI

Tudi gospe v pisarnah Oddelka za fiziko sta se odlo~ili, da za~neta redno uporabljati elektronsko po{to. Priklju~ili smo ju na omre`je, namestili ustrezni razli~ici operacijskega sistema Windows, namestili program Eudora in … ^e `elite, jima sedaj lahko pi{ete na naslov:
          Jelka.Cadez@fmf.uni-lj.si
oziroma
          Sanja.Boldin@fmf.uni-lj.si

(MaL)

FORTRAN

Ker je prof. Kranjc za svoje delo potreboval fortanski prevajalnik, smo malce pohiteli in ga namestili na ra~unalnik STOZEC, ~eprav je slednji `e v vrsti za prekonfiguriranje. Skratka v laboratoriju na Jadranski 21 lahko na Sto`cu (zraven tiskalnika HP) uporabljate Microsoft Fortran PowerStation.

(MaL)

MATHEMATICA V LABORATORIJU

Kot ste uporabniki Mathematice v laboratorijih IMFM in Oddelka za matematiko verjetno opazili, smo probleme z gesli za Mathematico uspeli re{iti. Tako uporabnikom ni potrebno ob prvem zagonu programa prositi RC za vnos ustreznega gesla. Tokrat so se pri WRI res izkazali, saj smo od njihove tehni~ne pomo~i zelo hitro prejeli ustrezna navodila za re{itev problema. Sicer ne povsem to~na, a dovolj dobra, da smo na njihovi osnovi pri{li do re{itve. Verjetno tudi na{e vpra{anje ni bilo najbolj natan~no - potrebno bo iti na kak te~aj angle{~ine!

(MaL)

BAZE NA CD-ROMIH V NUKU

V obeh knji`nicah na Jadranski 19 (matemati~ni in fizikalni), smo na ra~unalnike v sodelovanju z RCU in NUKom namestili program, s pomo~jo katerega lahko dostopate do razli~nih baz, ki so na voljo na NUKu (Science Citation Index in druge). Osnovna navodila za uporabo vam lahko dajo sodelavci v knji`nici, v eni prihodnjih Ragelj pa bomo program in baze podrobno predstavili.

(MaL)

MATHEMATICA - LICENCE

Po vseh zapletih z Mathematico sedaj name{~anje tega programa poteka kolikor toliko nemoteno. Tako tudi {tudenti `e lahko uporabljajo ta program na dveh ra~unalnikih v terminalski sobi na Jadranski 21, na dveh ra~unalnikih v u~ilnici na Jadranski 19 in na Linux ra~unalniku Marvin. Prehod na ostalih {tudentskih ra~unalnikih bomo izvedli nekoliko kasneje, ko bo jasnej{a usoda morebitne nove u~ilnice.

Seveda brez zapletov {e vedno ne gre. Tako na SUNih no~e delati grafi~ni uporabni{ki vmesnik (FrontEnd), na Marvinu je trenutno potrebno vpisovati geslo za vsakega uporabnika posebej, na HP postajah so te`ave lokalnega zna~aja (dostop do CD-ROMa), ...

Trenutno je torej na FMF name{~enih 39 kopij programa, od tega 6 za potrebe {tudentov, 15 na Oddelku za fiziko in 18 na Oddelku za Matematiko in mehaniko. Nekaj namestitev je {e v teku, tako da bomo kmalu porabili vseh 50 predvidenih licenc. No, glede na ceno posamezne licence, ki je za na{o fakulteto zna{ala pod 10000 SIT, verjetno ne bo ve~jih te`av z nabavo dodatnih licenc. Omenimo le, da je sicer polna cena za Mathematico 1000 USD in z izobra`evalnim popustom 800 USD.

In kako, da je cena tako nizka? Ko smo pred kak{nim letom ugotavljali, da je potrebno nabaviti ve~je {tevilo licenc za ta program, je ra~un hitro pokazal, da je ekonomsko najbolj upravi~eno, ~e se pove`emo {e z drugimi fakultetami in dose`emo, da Univerza v Ljubljani podpi{e s podjetjem Wolfram Research pogodbo, s katero si Univerza pridobi mo`nost, da ob pla~ilu letnega pav{ala 20000 USD dobi pravico namestiti ta program na vse ra~unalnike na Univerzi. Pobuda Pedago{ke fakultete, Fakultete za strojni{tvo in na{e fakultete je bila zelo ugodno sprejeta na RCU, ki je potem to akcijo tudi operativno izpeljal. Seveda pa je bilo {e vedno potrebno zbrati sredstva za podpis pogodbe. Tukaj se je izteklo dokaj ugodno za na{o fakulteto, saj smo dosegli, da se je cena na licenco ni`ala s {tevilom prijavljenih potrebnih licenc. In ker smo v nasprotju z nekaterimi fakultetami (ki so izjavile da potrebujejo le eno ali dve licenci) prijavili dokaj realno {tevilko, je bila potem cena izra`ena na licenco za FMF res ugodna. Del sredstev je potem prispevalo {e M[[. Ker pa je sedaj Mathematica za{~itena, tako da ni mogo~e kupiti ene licence in jo uporabljati na desetih ra~unalnikih, jim je na nekaterih prej omenjenih fakutetah `e `al.

(MaL)