Raglja

Letnik 2, [tevilka 10 28. maj 1996

[tudentje in ra~unalniki

Linux

Ve~ {tudentov je izrazilo `eljo, da bi poleg Unixa, na katerem te~e operacijski sistem UnixWare, imeli {e kak{en ra~unalnik z operacijskim sistemom Linux. Hkrati so se pojavile tudi `elje, da bi bil kak{en ra~unalnik v terminalski sobi na Jadranski 19/II X-terminal.

Zato smo se odlo~ili, da na en ra~unalnik namestimo operacijski sistem Linux skupaj z X-Windowsi. Ra~unalnik je {e v poskusni fazi delovanja, zato nimajo vsi {tudentje dostopa do njega, ampak le tisti, ki `elijo delati na novem ra~unalniku in pomagati pri preizku{anju novega sistema.

(RaK)


MATHEMATICA

Na pobudo na{ega RC je RCU spro`il akcijo za nabavo programskega paketa Mathematica. Poskusili bomo zagotoviti pravico do uporabe Mathematice na vseh ra~unalnikih Univerze. Na ta na~in bomo povsem legalizirali uporabo Mathematice in to s stro{ki, ki so zelo nizki v primerjavi s polno ceno posameznega paketa. Ta je za PC ra~unalnike v izobra`evalnih ustanovah pribli`no 700 USD, v okle{~eni razli~ici (ki pa ni primerna za resno delo) 300 USD. Za delovne postaje (HP, Sun, Vax, ...) je ta cena ve~ja kot 1000 USD in to za so~asno uporabo le enemu uporabniku.

Na na{i fakulteti potrebujemo 30 licenc za PC ra~unalnike v ra~unalni{kih u~ilnicah in licence za ra~unalnike u~iteljev po kabinetih - skupaj pribli`no 40-50 licenc. Da bi lahko natan~neje ocenili potrebo po paketu Mathematica, vas prosim, da ~imprej sporo~ite po elektronski po{ti na naslov Matija.Lokar@FMF.Uni-Lj.Si, ~e se zanimate za ta paket, na kak{nem ra~unalniku bo tekel oziroma pod kak{nim operacijskim sistemom (PC-DOS, PC-Windows, Linux, Windows NT/Intel, Windows NT/Alpha, HP UX, ...)

Obenem vas {e obve{~am tudi, da se RCU dogovarja z ve~jimi proizvajalci programske opreme za PC ra~unalnike (MicroSoft, Novell, Corel, ...). Posku{al bo zagotoviti bistveno ugodnej{e cene za programske pakete teh izdelovalcev. Ker ka`e, da je akcija resna, bomo lahko kon~no malo bolj organizirano in resno kupovali programsko opremo.

(MaL)


MODEMI IN DELO OD DOMA

@e nekaj ~asa vsem ~lanom IMFM in Oddelka za matematiko in mehaniko FMF omogo~amo dostop do Interneta in lokalnega omre`ja preko modema. Vendar telefonski stro{ki lahko postanejo dokaj visoki, {e posebej, ~e kli~ete iz druge omre`ne skupine.

Zato vas obve{~amo, da imate mo`nost dobiti pri organizaciji ARNES geslo za brezpla~no uporabo njihovih telefonskih {tevilk za dostop do Interneta. Ti telefoni so v vsaki omre`ni skupini, zato so klici vedno lokalni (telefonske impulze seveda {e vedno pla~ujete vi). Da bi gesla dobili malo bolj organizirano, vas vabim, da se do 15. junija oglasite pri ga. Janji Miku{ na Jadranski 21/II (soba 204). Dala vam bo obrazec, ki ga boste izpolnili in podpisali. Vse nadaljnje korake (dodatne podpise, dogovor z ARNESom, ...) bomo storili v RC. Ko boste geslo dobili, vas bomo o tem obvestili in pripravili navodila za uporabo teh {tevilk.

(MaL)


NOVA OPREMA V IZOBRA@EVALNI DELAVNICI

Prej{nji mesec smo v okviru projekta Izobra`evalne delavnice prejeli nekaj nove opreme. Tako so v delavnici sedaj trije ra~unalniki - Alfa, Beta in Gama. Eden deluje pod operacijskim sistemom Windows NT 3.51, drugi pod Windows NT 4.0 beta 1, tretji pod Windows 95. Na Gamo (Windows 95) sta priklju~ena {e dva opti~na ~italca - prvi za format A4, drugi za diapozitive in negative. Velika zmogljivost ~italca omogo~a tudi uspe{no opti~no prepoznavanje besedil. To po~ne program Recognita, ki je prav tako doma na Gami. Na tem ra~unalniku smo nedavno priklju~ili tudi posebno opremo, ki omogo~a, da postane zaslon ob~utljiv na dotik. Ve~ o tem si preberite v posebnem prispevku. Pod Izobra`evalno delavnico spada {e Delta - brat Game, ki je trenutno na Lepem potu. Tam dela dru`bo Matja`u Zaver{niku, ki opravi ve~ino programerskega dela za potrebe Izobra`evalne delavnice.

Prav tako smo kupili nov program Gear - za izdelavo CDjev, ki deluje pod operacijskim sistemom Windows NT. Podrobneje ga bomo predstavili v eni prihodnjih Ragelj.

(MaL)


Matemati~na knji`nica

COBISS/OPAC

Radi bi vas opozorili na dve tuji bazi podatkov za iskanje ~lankov, revij in knjig preko matemati~ne knji`nice. @e kaka dva meseca je na mre`i instalirana nova verzija COBISS/OPAC-a, ki vsebuje tudi novi bazi SwetScan in OCLC. Na~in iskanja je skoraj enak tistemu, ki ga poznamo za iskanje po OPACu.

Baza SwetScan vsebuje podatke o tujih znanstvenih in strokovnih revijah za leti 1995 in 1996. Uporabljamo jo lahko na dva na~ina:

  1. S priklju~itvijo v samo bazo SwetScan ({t. 5 v prvem ponujenem meniju COBISS/OPACa) in pregledovanje po njej.
  2. Z vstopom ~ez OPAC na bazo podatkov v lokalnem ra~unalniku ({t. 1 v prej omenjenem meniju). Podatke o ~lankih vseh revij, ki so popisane v SwetScanu, najdemo tudi na OPACu. Revijo poi{~emo po naslovu ali ISSN {tevilki, s tipko KP5 jo prelistamo, nato sledimo navodilu, ki nas vodi z zaporedjem: tipka KP- nas privede do izpisanih letnikov, enega izberemo, s tipko KP9 pregledamo ~lanke v izbranem letniku oz. s tipko KP6 pregledamo ~lanke le v dolo~eni {tevilki preje ozna~enega letnika. (Tipke KP so tipke na numeri~nem delu tipkovnice.)

Baza podatkov OCLC je dostopna preko Interneta. Na to bazo smo vas `e opozorili tudi s posebnim obvestilom konec marca 1996. OCLC predstavlja standardni paket podatkov: WorldCat, ContensFirst, ArticleFirst, ProceedingsFirst, PapersFirst, FastDoc, ERIC in GPO. Pokrivanje stro{kov je omogo~ilo Ministrstvo za znanost in tehnologijo. IZUM je geslo dodelil knji`nicam, ki so podpisale pristop, te pa ga naprej dodelijo svojim obiskovalcem.

Vsak uporabnik potrebuje za dostop do baz podatkov OCLC posebno avtorizacijo. Ta sestoji iz:

  1. Prvi~ (in enkrat za vselej) vam knji`nica na ra~unalniku vzpostavi t.i. privilegij (~e ga `elite, se oglasite v knji`nici osebno).
  2. Pri vsakokratnem vstopu v OCLC morate vpisati siglo na{e knji`nice (to je {tevilka 50028), svoje geslo in svojo eviden~no {tevilko (oboje ste dobili ob vpisu v na{o knji`nico).

(AgT)


SISTEMI ZA BREZPREKINITVENO NAPAJANJE

Verjetno veste, da elektri~no omre`je v stavbah na Jadranski 19 in 21 ni najbolj kvalitetno. Tudi ne glede na kvaliteto napajanja strokovnjaki svetujejo, da so ra~unalni{ke naprave povezane na omre`je preko sistemov za brezprekinitveno napajanje (s tujo kratico UPS, po doma~e NBPN). Ti imajo ve~ funkcij - prepre~evanje nihanja elektri~ne napetosti, ki povzro~a okvare, varno zaustavitev sistema (shranjevanje datotek, shutdown, ...), mo`nost dela dodatnih 5 - 15 minut po izpadu elektri~nega napajanja in druge.

Serviserji so nas opozorili, da je velikemu {tevilu okvar pri nas vzrok prav nekvalitetno napajanje. Zato je RC vodstvu Fakultete in IMFM predlagal, da ve~ino stre`nikov in ve~jih delovnih postaj v laboratorijih in centru opremimo s napravami za NBPN. Na tem seznamu so:

  1. RA^UNALNI[KI CENTER (VEGA, omre`ne naprave, stre`niki ({tudenti, IMFM)),
  2. IZOBRA@EVALNA DELAVNICA Jadranska 21,
  3. LABORATORIJ IMFM J21,
  4. TERMINALSKA SOBA J21 - (UNIX, omre`je),
  5. LABORATORIJ IMFM J19.

Trenutno imamo ponudbo firme STARY SYSTEM. Ta zastopa znamko MERLIN GERIN, ki spada med bolj znane proizvajalce tovrstne opreme. Pri~akujemo {e dodatne ponudbe, vendar bodo stro{ki verjetno podobni.

Menimo, da bi bilo smiselno s temi napravami opremiti tudi nekatere druge ra~unalnike - predvsem tiste ra~unalnike v kabinetih, ki se ve~ uporabljajo.

Okvirni stro{ki za posamezni ra~unalnik so med 45.000 - 65.000 SIT.

^e bi se radi priklju~ili tej nabavi, nemudoma sporo~ite ga. Janji Miku{, da bi radi nabavilil NBPN. Pri tem navedite tip opreme, mesto kjer oprema je in pla~nika. Seveda vam RC pri odlo~itvi lahko pomaga z nasveti.

(MaL)


VEGA NE DELA

Zelo pogosto nas opozarjate, da VEGA ne dela. V ve~ini primerov se izka`e, da je krivec program UWTERM, s katerim se priklju~ujete na VEGO. Ta ima "zlobno" lastnost, da se v~asih naredi ~isto majhnega in zagledate takole sli~ico:

Re{itev va{ih te`av je preprosta. Z mi{ko se postavite na rob kvadratka, da dobi mi{kin kazalec obliko dvojne pu{~ice. Pritisnite mi{kin levi gumb in s pritisnjenim gumbom premaknite mi{ko. S tem boste pove~ali okno in prikazalo se bo `eljeno sporo~ilo ra~unalnika VEGA.

Seveda morate biti dovolj hitri, saj se VEGA po dolo~enem ~asu naveli~a ~akati in prekine program.

^e vam kljub temu navodilu ne bo {lo - saj veste - prijava napake (telefon, E-mail) in nesramne`a bomo ukrotili. Ker ima program UWTERM {e nekaj zoprnih lastnosti, pregledujemo v RC kandidate za njegovo zamenjavo. Ko bomo kak{nega na{li, vas bomo obvestili.

(MaL)


Ra~unalni{ka u~ilnica na A{ker~evi

V okviru Fakultete za matematiko in fiziko imamo na voljo tri ra~unalni{ke u~ilnice. Obe u~ilnici na Jadranski sta zadovoljivo opremljeni, ~eprav bi si vsaj za staro u~ilnico na Jadranski 21 `eleli bolj{ih ra~unalnikov.

Pravo nasprotje temu pa je ra~unalni{ka u~ilnica na A{ker~evi, ki slu`i le kot zasilna re{itev za ve~ji del vaj iz ra~unalni{kega praktikuma in za nekatere te~aje.

Tamkaj{nji ra~unalniki so DX 386 33Mz z majhnimi diski in pomenijo mu~enje tako za nas, ki jih moramo usposobiti za delo, kot za uporabnike. Mogo~e vsak ra~unalnik sam zase niti ni tako po~asen, ko pa jih pove`emo v mre`o, delujejo na meji svojih zmogljivosti. Zato so zelo po~asni in tudi nezanesljivi. Drug velik problem so premajhni diski, na katere gredo le najnujnej{i programi in {e to le v najbolj okle{~eni obliki.

Namestitev vsakega novega programa zahteva zato veliko iznajdljivosti in ogromno ~asa. Kljub majhnemu {tevilu programov, smo morali nekatere namestiti celo na skupni disk. Lahko si predstavljate, kaj to pomeni za hitrost izvajanja teh programov. Ob tem se v~asih zgodi, da moramo tudi pri lokalno name{~enih programih po pritisku na tipko kar nekaj ~asa ~akati, da se ustrezna ~rka poka`e na zaslonu. O ve~nih problemih in te`avah z mi{kami pa raje sploh ne govorimo.

Nujno bi bilo torej razmi{ljati o novi opremi te u~ilnice. [e pametneje pa bi bilo vanjo preseliti ra~unalnike iz ra~unalni{ke u~ilnice na Jadranski 21, to u~ilnico pa na novo opremiti.

(RaK)


KAK[NI U^ENCI SO SLOVENCI?

Vabimo vas na zanimivo predavanje, na katerem boste lahko izvedeli, kak{no je znanje slovenskih u~encev v primerjavi z drugimi dr`avami. Seveda brez nekaj statistike ne bo {lo, saj gre za predstavitev magistrskega dela Mojce Trobec. Predavanje z naslovom:

Raschevi modeli za kategori~ne podatke,
bo v torek, 4. junija 1996 ob 10. uri v podiplomskem seminarju, Jadranska 19/III.

Povzetek: Slovenija je `e ve~ let vklju~ena v mednarodne raziskave spremljanja u~inkov izobra`evanja na preduniverzitetni ravni, ki potekajo pod okriljem organizacije International Association for Evaluation of Educational Achievement (IEA). Cilj teh raziskav je primerjava dose`kov slovenskih u~encev z dose`ki njihovih vrstnikov v drugih dr`avah. Pri tem se porodijo statisti~na vpra{anja o primerljivosti rezultatov in primernosti posameznih statisti~nih metod.

(MiP)