Raglja

Letnik 2, [tevilka 9 16. maj 1996

FTP KOTI^EK

Novi programi: Izpopolnjeni programi, nove razli~ice:

EUDORA

Eudora Icon Program za elektronsko po{to Eudora je do`ivel kon~no izvedbo razli~ice 1.5.4. Najnovej{a razli~ica v primerjavi z beta 12 ne prina{a novosti za kon~nega uporabnika, vendar bo stara razli~ica kmalu prenehala delovati. Na ARHIVI\16\INTERNET\EUDORA\154 v datoteki EUDOR154.EXE najdete kon~no razli~ico. Program namestite tako, da najprej razpakirate datoteko v za~asni imenik (to je `e storjeno na podro~ju INSTAL\16\INTERNET\EUDORA\154) in nato po`enete program SETUP (lahko kar z ra~unalnika KOCKA). Ta vam omogo~a name{~anje 16 in 32 bitne verzije, zato ne i{~ite posebne izvedbe tega programa za Windows 95 ali Windows NT. Namestitveni program je tudi dovolj pameten, da vam, kadar novo razli~ico name{~ate v imenik, kjer je `e starej{a razli~ica, ohrani stare nastavitve.

^e vam bo torej va{a stara Eudora za~ela izpisovati sporo~ilo, da si nalo`ite njeno najnovej{o razli~ico, vam te ni potrebno iskati v ZDA, ampak jo dobite `e na na{em stre`niku.


COOL EDIT

CoolEdit Icon Cool Edit je po mnenju ve~ poznavalcev tovrstnih programov med najbolj{imi urejevalniki zvo~nih vzorcev. Zato smo se v RC odlo~ili, da ga uvrstimo v na{ FTP koti~ek. Neregistrirana razli~ica ima zanimiv na~in za{~ite. Program sicer omogo~a uporabo vseh svojih zmo`nosti, a ne vseh naenkrat. Tako se ob zagonu odlo~imo, kaj na{ program zna in ~esa ne. Ko program pokli~emo, nalo`imo datoteko z zvo~nim vzorcem (WAV, AU, SND, ...). Ozna~imo del vzorca, ki mu nato spremenimo barvo, jakost, lahko spremenimo ovojnico, ... Mo`ni efekti so res zanimivi.

CoolEdit - Create Envelope CoolEdit Window

Program najdete na ARHIVI\16\UTIL\ZVOK\COOL\COOLED.ZIP. Lahko pa le prenesete razpakirane datoteke z INSTAL\16\UTIL\ZVOK\COOL\.


STEFI

Stefi Icon Na ta mad`arski program, ki te~e v okolju DOS, smo naleteli povsem po naklju~ju. Morda bo zanimiv za koga, ki se ukvarja z grafi. Zna narisati graf in ga potem analizirati (poiskati cikle, matriko sosednosti, ...). Najdete ga na ROPOTARNICA\MATEMATIKA\STEFI.ZIP. Upamo, da bo za koga zanimiv, ~eprav mislim, da so kolegi, ki se ukvarjajo s projektom VEGA, take in bolj{e programe `e razvili sami.

SMART DRAW 95

Sdraw95 Icon Diagram Pogosto ri{ete razli~ne diagrame in slike, podobne tej na desni? Uporabljate za to Corel Draw in, ker se Corel nalaga celo ve~nost, vzdihujete nad po~asnostjo svojega ra~unalnika? Smart Draw 95 je simpati~en program, ki ne zavzema veliko prostora na disku. Uporabljamo ga dokaj enostavno. Ve~ini uporabnikov bodo njegove zmo`nosti povsem zadostovale. Edina ve~ja pomanjkljivost, ki jo ima, je, da poleg lastnega formata zapisa pozna le {e WMF zapis. Torej ne boste mogli svojih slik prena{ati v Corel Draw in jih tam dopolniti, ali pa jih vklju~iti kot PostScript datoteko v Tex. Oboje je izvedljivo le po ovinkih. Program obstaja tudi v 16 bitni razli~ici, vendar nanjo `al nismo naleteli. ^e boste `eleli, vam poi{~emo tudi to. Program je arhiviran na ARHIVI\32\RISANJE\SMARTDRAW\SDRAW95.ZIP, razpakiran pa na INSTAL\32\RISANJE\SMARTDRAW.

(MaL)


TE@AVE Z OMRE@JEM

Med prvomajskimi prazniki in v prvem tednu maja smo imeli kar nekaj te`av z omre`jem. Ob~asno je bilo omre`je "odrezano od sveta" - lokalno so zadeve delovale, dostop do ra~unalnikov izven Jadranske pa ni bil mogo~. Prav tako {tudenti in kolegi s fizike niso mogli do VEGE, nih~e pa VEGE ni mogel dose~i z ra~unalnikov, ki niso na Jadranski. Te`ave je povzro~al usmerjevalnik - repeater, ki nadzoruje delovanje omre`ja na Jadranski. Ta kos opreme je sestavni del omre`ja Univerze - Metulja in ga upravljajo sodelavci Metulja. Metuljevci so ga `e zamenjali. Ra~unamo, da bo omre`je odslej delovalo normalno.

(MaL)


PRIJAVLJANJE NAPAK

Ob~asno smo v RC dele`ni komentarjev v stilu: "Ja, saj to pa ne dela `e cel teden" ^e v RC za te`ave ne vemo, jih ne moremo odpraviti! Zato vas vljudno prosimo, da vse napake, `elje in podobno prijavljate po elektronski po{ti na naslov (janja.mikus@fmf.uni-lj.si). Lahko pa Janji Miku{ napake prijavite osebno (soba 204/Jadranska 21/II) ali po telefonu 1766-685. V kratkem bomo pripravili tudi obrazec, s pomo~jo katerega boste la`je opisali, za kak{en problem gre.

Napake, ki jih boste prijavili na ta na~in, bodo imele abstolutno prednost pred vsemi tistimi, ki jih "prijavljate", ko nas prestre`ete na hodniku.

(MaL)

V

A

@

N

O


Kako do svoje WWW strani na IMFM strojih pod unixom?

@e pred ~asom smo tudi na Unix strojih na IMFM namestili stre`nik za http protokol (bolj popularno ime je "WWW stre`nik", ki pa ni povsem pravilno). Stre`nik je name{~en na Valjhunu in Pegamu. Na vseh strojih je postavljena osnovna stran IMFMja. Poleg uradne strani IMFMja lahko vsakdo sestavi tudi svojo stran. Kako do nje?

Recimo, da smo uporabnik "tapata", se pravi, da je na{ "username" "tapata". Recimo tudi, da `elimo vzpostaviti osnovno stran na ra~unalniku Valjhun. Najprej ustvarimo v svojem doma~em podro~ju (to je, ${HOME} ali ~) podro~je public_html. @e s tem, ko smo ustvarili to podro~je, je pri~el obstajati URL (univerzalni naslov):

     http://valjhun.mat.uni-lj.si/~tapata       (1)
Opozoriti velja, da se bo Valjhunov naslov kmalu spremenil in se bo pravi naslov (1) glasil
     http://valjhun.ijp.si/~tapata             (1')

Glavna datoteka podro~ja

Glavna datoteka na podro~ju (tista, ki se prika`e, ~e v pregledovalniku ne navedemo imena datoteke) se imenuje (v tem vrstnem redu): index.html ali Welcome.html ali pa welcome.html. Z drugimi besedami: ^e na podro~ju public_html ustvarimo datoteko z imenom welcome.html, bo pregledovalnik na naslovu (1) oz. (1') to datoteko prikazal. ^e pa ustvarimo {e datoteko index.html, bomo odslej na naslovu (1) videli vsebino te datoteke. Ta princip prikazovanja datotek velja za vsako podro~je. Seveda morate vse svoje datoteke hraniti na podro~ju public_html in njegovih podpodro~jih. Od tu naprej ste prepu{~eni svoji fantaziji ...

(AnB in MaL)


Poro~ilo o udele`bi na seminarju Data Structures

Od 25. februarja do 1. marca je bil v gradu Dagstuhl pri Saarbrücknu v Nem~iji mednarodni seminar Data Structures (podatkovne strukture). To je bil `e tretji seminar s tak{nim naslovom, ki je bil organiziran v okviru seminarske dejavnosti v gradu Dagstuhl.

Najprej nekaj besed o sami seminarski dejavnosti v gradu. Univerza iz Saarbrückna je ob pomo~i nem{ke industrije in ministrstva za znanost pred nekaj leti odkupila grad Dagsthul v kraju Wadern. Grad ima dolgo zgodovino, nazadnje tem grad naseljevale fran~i{kanke. Univerza v Saarbrücknu je grad obnovila in dozidala {e nekaj dodatnih prostorov. Sedaj celoten kompleks uporablja izklju~no za seminarsko dejavnost na temo ra~unalni{tva. Vsi seminarji so enotedenski in udele`ba je mo`na le z vabilom. Vsak udele`enec predstavi na seminarju svoje delo s tri~etrturnim predavanjem, ki mu (obi~ajno) sledi pogovor o temi in uporabljenih metodah/tehnikah.

Poleg samih predavanj je za uspe{no delo sodelujo~ih poskrbljeno tudi z vrsto drugega: na voljo je zelo dobro opremljena knji`nica, kopica ra~unalnikov (izklju~no Mac-i ter Sun-i pod operacijskim sistemom Unix) in, ne nazadnje, ni v gradu niti enega televizijskega sprejemnika (vsaj sam ga nisem videl - resnici na ljubo, tudi iskal ga nisem). Pomembna je tudi odmaknjenost gradu od ve~jih krajev. Tako se sodelujo~i zbirajo v spremljajo~ih prostorih in v neuradnih stikih izmenjujejo izku{nje. Prav tasre~anja dajejo seminarju poseben pe~at in izredno kakovost. Na teh sre~anjih se namre~ re{i marsikateri te`ak problem, nave`ejo se dodatni stiki in, podrobno lahko spoznate uporabljene tehnike in metode posameznih avtorjev.

Na leto{nji seminar, katerega organizatorji so bili prof. Ian Munro z Univerze v Waterlooju, Kanada, prof. Stefan Näher z Univerze Martina Luthra, Halle, Nem~ija, in prof. Hartmunt Noltemeier z Univerze v Würzburgu, Nem~ija, je bilo povabljenih 57 znanstvenikov z vsega sveta, od katerih se jih je 32 udele`ilo tudi seminarja. Med povabljenimi so prednja~ili Ameri~ani, Kanad~ani, Skandinavci, Nemci in [vicarji, sam pa sem bil edini povabljeni iz vzhodne in srednje Evrope. Na seminarju sem predstavil del svojega raziskovalnega dela in sicer, kako u~inkovito najti soseda na mre`i v dvorazse`nem prostoru (glej podobno predavanje v okviru Seminarja za diskretno matematiko). S Petrom Bro Miltersenom z Univerze v Torontu, Kanada, sva pokazala, najmanj kako velika mora biti podatkovna struktura, da je re{itev {e mo`na. Moram priznati, da sem bil z odzivom na predavanje zelo zadovoljen.

Vsakomur, ki bo povabljen na podoben seminar v Dagstuhl, predlagan da se ga vsekakor udele`bi. Kaj ve~ o gradu in seminarjih v njem si lahko ogledate v WWW sestavku na URL http://www.dag.uni-sb.de. Tam se bo v kratkem tudi pojavilo poro~ilo o seminarju z imeni predavateljev, naslovi njihovih predavanj in kratkimi povzetki le-teh.

(AnB)


TE@AVE S PO[TO

V zadnjem ~asu ob~asno nastopajo te`ave z elektronsko po{to. Povzro~ajo jih zaenkrat {e neidentificirana sporo~ila, ki so povsem napa~no oblikovana in zato zru{ijo program, ki na VEGI skrbi za po{to. Program se sicer takoj znova za`ene, a `al nekatera sporo~ila zato potujejo bistveno dalj ~asa kot obi~ajno. Po{ta se ne izgublja, le potuje dlje, kot bi se spodobilo. Upamo, da bodo te`ave do dneva, ko boste to Ragljo prejeli, `e odpravljene.

(MaL)