Raglja

Letnik 1, [tevilka 3 1. februar 1995

[IFRE NA VEGI

Kot vodja RC se opravi~ujem vsem lastnikom uporabni{kih imen na VEGI, ki v ponedeljek, 16. januarja, niso mogli uporabljati sistema. Razlog problemom je bil enostaven lapsus. Ko sem v za~etku januarja podalj{eval veljavnost uporabni{kih imen, sem kot datum nove veljavnosti nastavil 15. januar 1995 namesto 1996. Napako sem odkril {ele v ponedeljek zjutraj in je pa~ trajalo nekaj ~asa, da smo jo odpravili. [e enkrat - oprostite za te`ave!

(MaL)

OPAC

Prijavite se na VAX (tja, kjer imate dovoljenje). ^e je va{ VAX v DECNET mre`i (SLON), lahko uporabite ukaz:

$set host ime ra~unalnika

Npr.: $set host ljgw

Imena nekaj ra~unalnikov, preko katerih lahko pridete do javno dostopne {ifre OPAC so: LJGW, IZUM, CTKLJ, NUK.

Povsod uporabite username OPAC.

Do istih ra~unalnikov lahko pridete tudi po INTERNET omre`ju (~e `elite povezavo npr. iz tujine, lahko pa seveda tudi iz doma~e mre`e) z uporabo ukaza telnet in naslova ra~unalnika:

$telnet naslov

Npr.: $telnet izum.izum.si

Za naslov lahko uporabite tudi identifikacijske {tevilke ustreznih ra~unalnikov. Prej{nji ukaz je v tem primeru tak:

$telnet 193.2.126.10

Identifikacijske {tevilke "primernih" ra~unalnikov so: (AgT)

UPORABA USENET NOVIC s programom NETSCAPE

Kot smo obljubili v prej{nji {tevilki, bomo na kratko opisali uporabo USENETa preko programa NETSCAPE. Po zagonu programa NETSCAPE kliknemo na gumb, na katerem pi{e Newsgroups.

Usenet1

Zagledamo zaslon, na katerem so vpisana vsa glasila, na katera smo prijavljeni. Na za~etku so to tri tista, ki dajejo osnovne napotke o uporabi novic. Verjetno jih ne bomo brali, zato z mi{ko kliknemo v kvadratek pred vsakim od teh imen in potem kliknemo na Unsubsribe from selected newsgroups. Sedaj pa se prijavimo na katerega od zanimivih glasil. Denimo, da nas zanima sci.math. To ime vpi{emo v ustrezno okence in pritisnemo Enter. Ime tega glasila zagledamo v na{em seznamu. Spredaj je {tevilo novic, ki jih {e nismo prebrali (Pozor! Novice se hranijo nekaj dni, potem pa izginejo!). Kliknemo na ime glasila in `e se znajdemo med sporo~ili.

Usenet2

Brali jih bomo kasneje, sedaj si oglejmo pomen gumbov. Prvi gumb omogo~a, da po{ljemo novo sporo~ilo. Z drugim ozna~imo vsa sporo~ila kot prebrana, s tretjim pa izpi{emo na zaslon vsa sporo~ila, ki jih {e hrani stre`nik (in ne le neprebrana). S ~etrtim gumbom prekli~emo naro~nino, s petim pa se vrnemo na prvi zaslon. Sporo~ila beremo tako, da kliknemo na njihov naslov.

Usenet3"

S prvima dvema gumboma se gibljemo med odgovori na novico, s tretjim in ~etrtim pa med novicami. Kaj dela peti gumb, ugotovite sami. S {estim se vrnemo nazaj na naslove novic v glasilu, s sedmim pa na prvi zaslon - kjer so na{teta vsa glasila. Osmi gumb omogo~a, da na novico odgovorimo, z devetim pa po{ljemo privatno po{to piscu sporo~ila.

(MaL)

WinZIP 5.6

ARHIVI

V Internet mre`i, na lokalnih BBSih, na CompuServe in drugje se valja mno`ica datotek, katerih imena se kon~ujejo z ZIP, ARJ, ARC, LHA, Z, TAR,... Opravka imamo z arhivi. Na za~etku je bila najpogostej{a uporaba arhivov prav za shranjevanje programov in podatkov na disku ali disketah. Danes pa arhive uporabljajo tudi kot priro~no orodje pri distribuciji programov. Tako moramo po mre`i pretovoriti samo eno datoteko, namesto nekaj 100. ~e pa je vsebina {e stisnjena, pa prihranimo tudi pri ~asu.

Pri stiskanju se najpogosteje uporabljata dve re{itvi. Prva razdeli podatke na majhne ko{~ke (znake), jih pre{teje in uredi po frekvenci. Potem najpogostej{e znake nadomesti s kratkimi zaporedji, najredkej{e pa z neprimerno dalj{imi. Mimogrede, podobno filozofijo poznamo iz Morsejevega koda: samoglasniki so sestavljeni iz kar najmanj{ega {tevila pik in ~rtic. Druga mo`nost je, da i{~emo ponavljajo~a se zaporedja in jih nadomestimo z enim ~lenom in ustreznim {tevcem. Seveda je u~inkovitost enega ali drugega postopka zelo odvisna od podatkov. Tako stisnjene datoteke na noben na~in ne bomo mogli dodatno bistveno stisniti. Po drugi strani so besedila in nekatere slike (npr. BMP) zelo hvale`na za stiskanje. Obstajajo {e druga~ni algoritmi (npr. pri slikah JPEG), ki pa ne ohranjajo informacije, ampak samo pribli`no vzpostavijo za~etno stanje. Doktorskih dizertacij s takimi postopki ne bomo stikali.

Najpogostej{e vrste arhivov so:

WinZIP

Obstajajo {e drugi programi za stiskanje (ZOO, BOO, ZIP - slednjega uporablja Borland in nima zveze s PKZIP arhivi, ...), ki pa jih ne bomo omenjali. In zakaj ne? Zgoraj na{tete vrst arhivov lahko enostavno obdelujemo s programom, imenovanim WinZIP. Ta se zadnji dve leti vztrajno pojavlja pri ali na vrhu lestvic priljubljenih preizkusnih programov. V Windows okolju omogo~a enostavno pregledovanje vsebine arhivov, stiskanje novih ali dodajanje datotek obstoje~im arhivom in napihovanje arhivov. Za najpogostej{e operacije z arhivi vrste ZIP ima `e vdelano logiko, tako da program PKZIP potrebujemo prakti~no le takrat, ko sku{amo arhiv spraviti na ve~ disket. Prav tako zna sam po sebi brati UNIX arhive (TAR,...), jih pa na noben na~in ne zna pisati (kdo navsezadnje {e uporablja to tehnologijo?). Za vse ostale arhive pa potrebujemo ustrezne programe (ARJ, LHA, PKXARC,...), ki jih WinZIP kli~e na pomo~.

ODPIRANJE ARHIVOV

Arhiv lahko odpremo na ve~ na~inov. ^e kje vidimo WinZIP okno ali ikono, lahko iz File Managerja potegnemo datoteko na to okno. Druga mo`nost je, da v File Managerju zahtevamo, da dvojni klik na arhive pokli~e WinZIP. In ne nazadnje ima WinZIP znani File|Open dialog. Ta zna odpirati arhive vrste ZIP, ARJ, ARC, LHZ, TAR, Z, GZ, TAZ, TGZ, ??_ in arhive, ki se napihnejo sami.

PREGLEDOVANJE VSEBINE

Ko je arhiv odprt, lahko enostavno pregledujemo njegovo vsebino. ~e nas zanima kaka datoteka (recimo README.TXT), jo osvetlimo in pritisnemo na gumb View. Ta omogo~a pregledovanje datoteke z vdelanim pregledovalnikom besedila ali pa s programom, ki pripada ustrezni datoteki. Tako lahko datoteko, napisano v Wordu, hitro pogledamo (~e imamo Word) in pri tem sploh ne razpihnemo arhiva! (To~neje, WinZIP napihne `eljeno datoteko, a nam se s tem ni treba beliti glave.) Programe lahko tudi po`enemo. Na ta na~in hitro preverimo, kaj program deluje, a pri tem ne pacamo po disku.

NAPIHOVANJE DATOTEK

Ko smo v arhivu na{li datoteko, ki smo jo iskali, jo lahko enostavno napihnemo s pomo~jo gumba Extract. Pri tem lahko dolo~imo {e imenik, v katerega bomo datoteko stla~ili. Napihnemo lahko izbrane datoteke ali pa celoten arhiv.

STISKANJE DATOTEK

V arhiv pa lahko tudi dodajamo. Datoteko lahko enostavno povle~emo iz File Managerja in se avtomati~no doda (~e ni imela kon~nice ZIP, ARJ, ... - tedaj se odpre ustrezni arhiv). Za bolj zapleteno dodajanje imamo gumb Add, in potem poka`emo datoteke ter izberemo stopnjo stiskanja in druge parametre.

MO@NOSTI Check Out IN Install

Omenil sem `e, da lahko programe poganjamo neposredno iz arhiva. Toda pogosto se zgodi, da ti programi zahtevajo {e dodatne knji`nice, ki ostanejo zapakirane v arhivu. Tedaj pride v po{tev opcija Check Out, ki celotni arhiv napihne v za~asni imenik. Potem lahko program preizkusimo, kasneje pa ga WinZIP avtomati~no pospravi. To pa {e ni vse! Mnogo programov zahteva, da jih namestimo s programom SETUP ali INSTALL. Zato WinZIP, kadar v arhivu zasledi tak program, namesto gumba Check Out ponudi gumb Install. Ta napihne arhiv v za~asni imenik in po`ene SETUP program. Pri tem spremlja, katere datoteke so se pojavile, in jih zna kasneje tudi pobrisati (toda ne pod Windows NT).

DRUGE MO@NOSTI

Na{tejmo {e nekaj mo`nosti, ki jih ponuja WinZIP. Z njim lahko pokli~emo iskalca virusov. Ta pregleda vsebino arhiva, predno lahko virus svojo DNK naseli v na{em ra~unalu. Lahko naredimo arhiv, ki se napihne sam (za ZIP, ARJ ali LHZ arhive). V Windows okolju ga lahko priklju~imo k File Managerju, tako da se po`ene skupaj z njim, pa tudi ubije se, ko zapremo File Manager. Na ta na~in je WinZIP vedno pri roki, da lahko uporabljamo mo~no (in udobno) tehnologijo povleci in spusti. In ne nazadnje lahko zahtevamo, da je okno (ali ikona) WinZIP vedno pred vsemi ostalimi. In ~e to pri oknu postane mote~e, pa se ikona, ki je druga okna ne prekrijejo, ve~inoma sijajno obnese.

KJE DOBITI?

WinZIP in pripadajo~e programe (PKZIP, PKUNZIP, ARJ, LHA, ...) lahko dobite v ra~unskem centru, na arhivu CICA (na ra~unalniku VALJ) in {e kje. In{titut nima registrirane verzije, zato vas bo WinZIP ob vsakem zagonu vpra{al, ali se strinjate s tem, da ga boste po 30 dneh registrirali. Razen moralnega ma~ka vam to vpra{anje ne bo povzro~ilo ve~je {kode.

(JoM)